Veličasten odgovor (prvi del)

17/5/1995

Ko sem iskala odgovor na neke določene “dileme” v mojem življenju, sem bila ponovno osvežena od veličastne resnice - Kristus v meni, moje upanje … Ponovno sem bila opomnjena, da so bolečine in bojevanje, ki jih doživljam za moje izboljševanje in niso namenjene, da se jih izogibam ali jim zamerim. So moji prijatelji in tako kot je Pavel rekel, lahko tudi jaz rečem: “Vesel sem torej slabotnosti, žalitev, potreb, preganjanj in stisk.” (2 Kor. 12:10) Vesel!

Premišljevala sem o tem, kaj so moja pričakovanja za življenje in sem sprevidela par stvari, katerih Bog NI obljubil:

• lahek čas
• nič pritiska
• nič zbeganih situacij
• nič kriz
• nič težav
• življenje brez bolečin
• nič poskusov, bojev, preizkušenj, skušnjav
• metoda, … za takojšno manifestacijo
• razumevanje razlogov zakaj
• udobno življenje
• kontrola nad okoliščinam
• vedno stabilna čustva

VENDAR … kar nam JE obljubil je življenje in Duh njegovega Sina Jezusa! Obljubil nam je, da bo njegov Duh živel v nas in nam bo svetoval, naročil, vodil, učil in nas napolnil. On nas je VELIKO BOLJ oskrbel in je naredil VELIKO BOLJŠO stvar, ko nam je dal Jezusa v vsej njegovi polnosti. Veliko bolje je, da imamo NJEGA, živega, trenutno z nami, iz trenutka v trenutek, … kot pa obljube za reševanje zunanjih situacij in lahke izhode iz vsake težave in neprijetnosti. Dal nam je NAJBOLJŠO obljubo, obljubo o tem, da on živi v nas. S to resnico se lahko soočimo z vsako situacijo, sovražnikom, težavo, bolečino, neuspehom in skušnjavo. Ko je Bog poslal svojega Sina, in je bila njegova žrtev odkupljenja narejena za ves čas in večnost; ko je bila pot, da njegov Duh lahko PREBIVA V NAS, končno narejena, takrat je vsaka težava preko časa, prostora, kulture, stoletja, jezika, rase in okoliščine bila odgovorjena. Z Jezusom. On je naš odgovor. Njegovo sedanje življenje. Bog z nami, sedaj. In NIČ ne bo to ustavilo.

Če to ne vidiš tako jasno, kot si želiš, BOŠ videl bolj in bolj jasno, ko začneš razumevati, da je zgoraj naveden seznam TOČNO TA, ki ga Bog pogostokrat uporabi kot del njegovega načrta, da nam pomaga videti Jezusa jasneje. Ali to vidiš? Ni kruto, da smo izpostavljeni težkim situacijam. Je POTREBNO, saj smo kot človeška rasa nagnjeni, da ne najdemo in ne iščemo Boga z vsem svojim srcem. Zares rabimo “obupne situacije”, ki nas potisnejo proti Bogu. Aleluja, da nas ni pustil begati. Tisti težki trenutki in situacije so DOBRE.

Zapomni se, …

“On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje! Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas? Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? Prav kakor je pisano: Zaradi tebe nas ves dan pobijajo, imajo nas za klavne ovce. Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.” (Rim. 8:32-39)

Tu je še nekaj več obljub:

“. . . jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.” (Janez 14:16-21)

“Jezus je odgovoril in mu rekel: 'Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.' “ (Janez 14:23)

“Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.” (Janez 14:26-27)

“Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.” (Janez 15:7)

“Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.” (Janez 16:7)

“Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.” (Janez 16:13-15)

“To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.” (Janez 16:33)

“Vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim. Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali.” (Ezekiel 36:25b-27)

“Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«. Nas skupaj z vami utrjuje za Kristusa in nas mazili Bog, ki nam je tudi vtisnil pečat in v naša srca položil poroštvo Duha.”

“Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.” (Gal. 4:4-7)

Je veliko bolje, da polnimo svoj um z Božjimi obljubami in z Besedo, ki nam jo je Bog dal, ki prihaja iz njegovega srca, kot pa da poskušamo “ugotoviti” kako rešiti svoje probleme ali pa se jih izogibati (mimogrede: moramo jih nehati videti kot probleme in jih začeti videti kot prijatelje). Pričakuj probleme in nekako celo sprašuj za težave, preizkušnje in bolečine. VEDI, da je vsaka izmed njih za tvoje dobro ne slabo. Vsak trenutek tvojega življenja je načrtovan na način po katerem lahko BOLJE SPOZNAŠ BOGA. Način kako je to mogoče, je, da ti je dal svojega Duha, zato da lahko najdeš Jezusa in njegovo pot v VSAKI situaciji. TO je VELIKO BOLJE kot pa, da bi ti Bog obljubil stvari in ti garantiral, da ne boš trpel ali ti dal metode za rešitev problemov in ti dal vse “odgovore” za hitro popravilo. Če je TO, kar bi nam Bog dal, potem TI NE BI NIKOLI POZNAL RADOST NAJTI BOGA KOT TVOJEGA OČETA IN TVOJEGA PRIJATELJA. On namerava uporabiti okoliščine, težave in pritiske tvojega življenja, tako da boš ti iskal njegov obraz in boš najedel njegovo življenje in globje druženje z njim. Namen tistih časov je, da poglobijo tvojo ljubezen, zaupanje in vero v Boga. Lahko ga poznaš in bolj in bolj odkriješ življenje Duha. Spomni se, kako smo spremenjeni? Ko ga gledamo, smo spremenjeni iz slave v slavo.

Z vsem tem v mislih, se spomni, kaj ni Božji glavni cilj za nas:

• razvozlati dilemo
• “razreši” problem
• vzame proč problem
• nas naredi, da razumemo “zakaj”

Njegov glavni cilj je, da bi ga našli, bi bili z njim, bi počivali v njem, ga poznali v sredi težav, bojev, preizkušenj in skušnjav. Ne smemo predpostavljati, da bo situacija opredeljena na “tak” ali “drugačen” način. Ne moremo se srečati s stvarmi z določenim pričakovanjem - kako bo Bog nekaj naredil. To je drevo spoznanja. Ne smemo si drzniti “izsiliti” rešitev za situacijo ali “izsiliti” izhod iz situacije. Namesto LAHKO pričakuješ, če se boš približal Bogu, se bo Bog približal tebi vsakič, ko to narediš. Njegov Duh živi v tebi in Bog ti je obljubil, ne da bo vzel stvari proč, ampak da se bo srečal s teboj – ČE ga boš iskal in ga tako našel v sredi tvoje situacije. Prav???

On ne misli: “Fant, jaz res upam, da bo ta moj otrok najde pot ven iz te zmešnjave.” In potem si trkamo z glavo v zid, poskušati razrešiti težavo. Namesto, samo mogoče, si on misli: “Upam, da bo ta otrok iskal mene in klical za menoj. ME zagrabil! Me na koncu bolje poznal. Mi zaupal. Se mi približal in globje razumel moje poti.”

V tistih časih, hoče na naša srca dati vtis njegovega življenja. Da ko pogledamo nazaj, bi vidili malo več njegove zvestobe in ljubezni do nas. Malo več rasti v naši hvaležnosti. On si zares želi družiti z nami, tako da bi naš duh pričeval: “O, Oče!!” Da bi mi bili njegovi prijatelji, se nanj naslanjali, živeli v njem in bi ostali v njem. Kako čudovito dediščino nam je dal. Spominja me na to, kaj je Bog rekel Abrahamu: “Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko.” (1 Mojzesova knjiga 15:1) (poudari besedo JAZ)

Slava naj bo našemu Bogu za njegove velike in dragocene obljube. Za nas je odprl veličastno pot, ne samo, da smo očiščeni in odpuščeni, ampak da lahko tudi pogumno pridemo pred njegov prestol milosti s prostim, neoviranim dostopom do Očeta, sedaj in za vedno. Dajmo ga zares častiti, se mu zahvaliti v vseh okoliščinah za njegovo dobroto in milost, ki jo je bogato izlil na nas.

Lep pozdrav, mary

P.S. Lahko je hitro izgubiti pogled na to, kako moramo dojeti življenje, zato ker izgubimo pogled na CILJ. Cilj je, da poznamo Jezusa bolje – se z njim družimo, smo njegovi prijatelji in smo spremenjeni v njegov videz. Ljudje umrejo zaradi pomankanja videnja ali pomankanja videnja cilja. Naša življenja zares nimajo “prekinitve”. Zapomni se, vsak trenutek je poln priložnosti. Dajmo si pomagat z videnjem o tem, kaj je Božja najvišja želja: da, bi ga poznali, kot on pozna nas. Da bi bili eno, Sin z njegovo nevesto – združeni, bili eno v namenu, cilju, viziji, ljubezni in duhu.

Kasnejši pogovor po branju Veličastnega odgovora

Če tega že ne veš, se moraš zavedati, kaj je ena od zelo osnovnih stvari glede krščanstva. Zapomni se to, vzemi si to misel in jo ne spusti: “Ti, ki kličejo na Gospodovo ime, bodo odrešeni, osvobojeni.” Ta osnovna misel je razvidna preko cele nove zaveze. Ti, ki bodo dejansko govorili z Jezusom, bodo našli osvobojenje in ozdravljenje in moč življenja. Obrni svoje srce, ne na misli o njem, ne na pravi način življenja, ne na pravi način delanja stvari, ki se nekako sklanjajo z osnovno krščansko mislijo - ne na vse to, ampak v resnici obrni svoje srce proti Bogu in kliči k njemu. V Rimljanih 6 govori o krstu in o tem, kako se lahko oblečemo v Kristusa. Tudi sam krst narejen na vodoraven način; z razlogom, da je to prava krščanska stvar, in da je to nekaj, kar je Jezus (in Peter) zapovedal, ima lahko malo resničnega pomena. Peter je rekel, da je pravi krst klicanje k Bogu iz čiste zavesti. Je klicanje na Gospodovo ime. Je gledanje k Bogu in reci: “Odreši mojo dušo. Prosim te, operi moje grehe s tvojo krvjo.” Ni pravega krsta brez takega odnosa. Vse kar je, je kopel.

Govori z njim, on je živ!

V življenju si pogledal na krščanstvo preko veliko različnih kotov, različnih objektov in znova prihajaš nazaj na to točko: če ne discipliniraš svojega srca in uma, da se obrneta na Jezusa, potem boš izgubil vse. Vse kar bo ostalo je navidezna oblika. Nič moči. Če bereš Apostolska dela, boš videl, da Pavel dela izjave, ki se skoraj zdijo čudne in se sprašuješ: “Zakaj vedno to pravi?” Pavel pravi: “Zaradi vstajenja mrtvih mi danes sodite!” Kaj?! On vedno pravi take stvari. Kaj sploh hoče reči? On pravi, da Jezus ni mrtev. Da je živ. To je to, kar je vodilo Pavla: da je Jezus živ. Jezus je resnična oseba in je živ. On je mesija. On je edini, ki lahko reši tvojo dušo, ozdravi tvojo notranjost, te naredi modrega, polnega, te osvobodi verig, lahko naredi revnega bogatega in naredi ujetnika svobodnega. Je edini, ki lahko to naredi. In ti se moraš z njim pogovarjati, zato ker je vstal od mrtvih. Oče je demonstriral, da je Jezus izbran od Boga, s tem da ga je vzdignil od mrtvih in ga posadil na svojo desno stran – prostor avtoritete sedaj in za vedno. Če deluješ v krščanski obliki: poješ pesmi, delaš prave stvari, žrtvuješ in imaš zdravi odnos, če delaš vse te stvari, a ne vidiš potrebe, da rečeš Bogu: “Jezus, meni je zelo žal. Žal mi je, da sem te osramotil tisti trenutek, ko sem tako odreagiral. Oprosti, da sem prizadel tvoje občutke, ko se ti nisem zahvalil za to, kar si naredil zame. Jezus, sram me je, da sem dovolil, da me je ta skušnjava prevzela. Ti me napolniš z vsako dobro stvarjo in vsaka moja potreba je izpolnjena v tebi, a jaz sem si dovolil se zamotiti s sam seboj in me je moja sebičnost prevzela. Zelo me je sram tega. Ti si zaslužiš več kot to. Ljubim te. Ti si tako osupljiv. Tako čudovit in jaz hočem, da imaš moje življenje. Neumen sem bil. Zelo mi je žal.”

Edino taki pogovori z Bogom lahko odrešijo tvojo dušo; edina stvar, ki nas lahko spremeni v njegovo podobo - da se zares pogovarjamo z njim kot z resnično osebo. On je živ. Vstal je od mrtvih in je mesija, izbran od Boga. Ta, ki je lahko tvoj posrednik, ta, ki te lahko pripelje k Očetu in te osvobodi. To ni neka površinska stvar. Ko čutiš neki predor v tvoje srce, nekakšno prepričanje za nekaj, kar si storil ali rekel ali pa mislil, in če ne rečeš: “Jezus, žal mi je iz mojega srca.” Če ga ne pogledaš naravnost v oči, če zanemariš narediti to malo stvar, potem zanemariš celo krščanstvo. Vse ostalo je le delati prave stvari. “Žal mi je vsi vi, naredil sem napačno stvar.” Ni nič življenja v tem, nič moči. Ne ostane. Ni nadnaravno. Vse kar je, je kolektivna misel ali filozofija načina življenja in pri tem zelo mučen način. Včasih je lahko tudi dolgočasno. A zagotovo je obremenjujoče. Če je to vse, kar je, potem “smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni”. A ni tako. Naš namen je, da smo prijatelji z Gospodarjem, ki nas vodi na tem potovanju, na tej dogodivščini preko življenja in nam kaže vse stvari, ki jih ima Oče za nas. “V hiši mojega Očeta je veliko bivališč in jaz te bom peljal na vodeno potovanje po njej. Pridi z menoj.” Če mu bomo sledili, ne kot figuri, ampak kot osebi, če mu bomo dobesedno sledili vsak dan našega življenja, tako kot so mu sledili Peter, Jakob in Janez, in mu dovolili, da nas popelje po Očetovem dvorcu, potem bomo doživeli, kar nekaj vznemirljivih stvari. Za nekatere je samo reci “žal mi je”, ali pa “ljubim te”, zelo težko. Veliko mož ima dilemo reči “ljubim te” drugemu možu. “Jezus je mož, tako ne vem, kaj naj si mislim o tem.” Če zares hočemo biti kot on, če hočemo biti ujeti v tretja nebesa, potem je par površinskih stvari, katera bomo preprosto morali spustiti. Bodi voljen, ga pogledati v oči iz srca in mu reči: “Ljubim te.” Ali pa mu reči: “Jaz sem tak norec, da te bolj ne ljubim. Prosim, pomagaj mi. Verujem, pomagaj moji neveri. Davidov sin, usmili se me.” To so pogovori z Jezusom, ki jih moramo imeti.

To je zelo osnovno. To je najbolj osnovna stvar, ki ti jo lahko nekdo reče, a jaz mislim, da jo je lahko hitro pozabiti in jaz nočem tega. Nočem, da kdor koli obrne svoje življenje glede na pravila in določila, miselni proces ali morale življenja v navidezno krščansko obliko. Preprosto mora biti: “Jezus, naj se malo pogovorim s teboj. Prekratkim sem razmišljal, ...” In tako odpri svoje srce Bogu kot osebi. Če slišiš sebe moliti: “Oče, o, vodi, varuj in pelji nas v tvojo določeno uro, Oče, Oče …,” ko moliš na tak prisiljen način, se spomni, da se ne bi tako pogovarjal z nekom za katerega skrbiš in ga ljubiš. To ne bi naredil s tvojim možem ali ženo ali pa otroci. Govoril bi z glasom, ki pove, da se ti pogovarjaš z resnično osebo in ne s kipom, ki stoji v kotu in mu ti goriš kadila. Pogovarjal bi se z njimi kot z osebo. Na način lahko preizkusiš svoje srce, da vidiš, če discipliniraš svoj srce in um s tem, da obravnavaš Boga, kot da je ostal od mrtvih, kot da je oseba. Poglej, kakšen odnos imaš do njega. Kakšne stvari se pogovarjaš z njim in celo kakšen ton uporabljaš z njim. Vse te stvari so dobri smerokazi, ki ti povejo, če ti zares discipliniraš svoje srce, da ga sprejmeš kot osebo in ga tako tudi ravnaš.

Jaz te spodbujam, da ti to narediš, ko poješ in ob vsaki drugi priložnosti, ki pride na tvojo pot. “Ti, ki kličejo na Gospodovo ime, bodo odrešeni.” To je tu, kjer je življenje, od kjer pride nadnaravni blagoslov. Tu se nekaj zgodi, ki lahko oživi mrtvo osebo. Lahko ozdravi bolnega. Lahko da videnje slepim, lahko vzame mojo pokvarjeno, neumno, šibko dušo in me spremeni v nekoga, ki ima nekaj za ponuditi, v nekoga, ki lahko ljubi druge in pomaga jih narediti svobodne in cele. Edina stvar, ki lahko zagotovi nadnaravno moč, je moja voljnost klicati na Gospodovo ime. Ime, ki me osvobaja in mi dovoli, da pomagam drugim narediti isto.

Mogoče je to lahko zate, a zame je to disciplina. Moram reči: “O, ja. Ti si živ. No, naj se pogovorim s teboj o tej stvari.” Res se moram prisiliti poklicati na Gospodovo ime, zato ker se ne zgodi naravno. Hitro padem v površinski obstoj in se moram prisiliti reči: “O, ja. Zaradi vstajenja. Ti si živ. Ti nisi mrtev.” Prosim, to naredi. To je edini prostor, kjer boš našel življenje, mir in moč v njem.