Ja, seveda. Bog je vedno uporabil vsakodnevne Homo sapiense

19/12/1989

Preko zgodovine, je veličastni ustvaritelj galeksij uporabil ljudi, da storijo njegovo voljo. Vedno je uporabil, poleg mnogo drugih sredstev, ljudi, kot sva ti in jaz, da loči Rdečo morje, vzdigne mrtve, ozdravi bolne, pokliče ogenj iz nebes in da videnje slepim. Seznam čudovitih del njegove prijaznosti in moči je brez konca. To so dela, ki jih je naredil preko ljudi. Definitivno je Bog mnogokrat posredoval, kar bi mi lahko klicali “usodno”. On je zelo sposoben mogočnih del, ki jih naredi, razen molitve, čisto sam brez kakeršne koli udeležbe od ljudi. Je zadel cele vojske s slepoto - brez človekove pomoči, uničil malika Dagona in ustavil sonce na poti preko neba. A ne glede na to, da lahko naredi velika dela sam, ga zadovolji uporabiti nas ljudi. S tem lahko tudi izboljša naše značaje in izostri našo vero.

(2 Mojzesova 14:15-16)

“GOSPOD je rekel Mojzesu: »Kaj vpiješ k meni? Ukaži Izraelovim sinovom, naj se odpravijo!Ti pa povzdigni palico in iztegni roko nad morje in ga razdeli, da bodo šli Izraelovi sinovi po suhem sredi morja!”

Zakaj je vsemogočni Bog potreboval Mojzesovo pomoč? Ni jo, a je bila njegova odločitev, da bo uporabil človeka, da preko njega sebi prinese slavo. Zmaga čez hudiča samega, je bila in bo v prihodnosti preko ljudi!!! To je veličastna skrivnost, ki je nerazljužljiva tudi angelom!!! (Kol. 1:27, 2:15; Ef. 3:10, 20; 1Tim. 3:16; Apd. 7:56; Rim. 16:20; 2Kor. 4:6-7; Janez 14:12-14; Marko 11:22-25).

(2 Mojzesova 17:9-13)

“Mojzes je rekel Józuetu: »Izberi može in pojdi na spopad z Amálekom! Jutri se bom postavil na vrh hriba z Božjo palico v roki.« Józue je storil tako, kakor mu je naročil Mojzes, da bi se bojeval z Amálekom. Mojzes, Aron in Hur pa so stopili na vrh hriba. Ko je Mojzes držal roke kvišku, je zmagoval Izrael, ko pa jih je povesil, je zmagoval Amálek. In Mojzesove roke so se utrudile; zato sta vzela kamen in mu ga podložila, da je sédel nanj. Aron in Hur pa sta mu podpirala roke, eden na eni, drugi na drugi strani. Tako so njegove roke ostale trdne vse do sončnega zahoda. In Józue je z ostrim mečem premagal Amáleka in njegovo ljudstvo.”

No, povej mi sedaj, zakaj ustvaritelj vesolja ni mogel uničiti Izraelove sovražnike z nebesnim ognjem? Zakaj vsa ta drama? Zakaj uporabiti navadnega človeka? Zakaj bi sploh uporabil nekoga?

(Hebrejci 11:32-35)

“Kaj naj še rečem? Saj bi mi zmanjkalo časa, če bi hotel pripovedovati o Gideónu, Baráku, Samsonu, Jefteju, Davidu, Samuelu in prerokih. Ti so po veri premagovali kraljestva, ravnali pravično, prejeli obljube. Levom so gobce zaprli, silo ognja so pogasili, ušli so rezilu meča, iz slabotnosti so postali močni, okrepili so se v boju in v beg so pognali tuje trume. Žene so spet dobile svoje mrtve, ker so vstali, drugi pa so bili mučeni in niso sprejeli oprostitve, da bi dosegli boljše vstajenje.”

(Apd. 3:4-10)

“Peter in Janez sta se zazrla vanj in Peter je rekel: »Poglej naju!« Mož ju je napeto gledal, če bo kaj dobil. Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hôdi!« In prijel ga je za desno roko in ga dvignil. V hipu so se mu utrdila stopala in gležnji. Skočil je pokonci, čvrsto stal in hodil. Šel je z njima v tempelj in hodil okoli, poskakoval in hvalil Boga. Vse ljudstvo je videlo, kako hodi in hvali Boga. Prepoznali so ga: bil je prav tisti, ki je navadno sedèl pri tempeljskih Lepih vratih in prosil vbogajme. In čudili so se in bili čisto iz sebe spričo tega, kar se mu je zgodilo.”

(Apd. 9:32-42)

“Peter je potoval vsepovsod in tako je prišel tudi med svete, ki so prebivali v Lidi. Tam je našel moža z imenom Enéj, ki je že osem let ležal v postelji, ker je bil hrom. Peter mu je rekel: »Enéj, Jezus Kristus te ozdravlja! Vstani in postelji si ležišče!« In pri priči je vstal. Videli so ga vsi, ki prebivajo v Lidi in Šarónu, in se spreobrnili h Gospodu.

Peter obudi Tabíto

V Jopi je živela učenka, ki ji je bilo ime Tabíta, kar v prevodu pomeni »Gazela«; bila je polna dobrih del in rada je delila miloščino. Ravno v tistih dneh pa je zbolela in umrla. Umili so jo in položili v gornji prostor hiše. Jopa leži nedaleč od Lide. In ker so učenci slišali, da se tam mudi Peter, so poslali k njemu dva moža s prošnjo: »Brez odlašanja pridi k nam!« Peter je vstal in šel z njima. Ko je prispel tja, so ga peljali v gornji prostor. Obstopile so ga vdove, ki so vse imele solzne oči; razkazovale so mu halje in obleke, ki jih je bila sešila Gazela, ko je živela med njimi. Peter je poslal vse ljudi iz izbe, pokleknil in molil. Nato se je obrnil k truplu in rekel: »Tabíta, vstani!« Odprla je oči, in ko je zagledala Petra, je sedla. Dal ji je roko in ji pomagal vstati. Nato je poklical svete in vdove in jim jo pokazal živo. Novica o tem se je razvedela po vsej Jopi in veliko ljudi je sprejelo vero v Gospoda.”

Kdo je naredil vse te stvari? “Kar imam, ti dam.” Navadni ljudje? Seveda, kot je rekel sam Peter, ne zaradi “njihove posevečenosti ali moči.” A ne glede na to, se je vseeno zgodilo preko ljudi. Ne samo: “Ljubi Bog,… če je tvoja volja,….” ampak, “kar imam, ti dam.” Osupljivo, da lahko navaden človek reče kaj takega. Ja, Bog uporabi človeka in ne da le oddaljen odgovor na nejasne, dvomeče molitve.

(Apd. 6,8)

“Štefan pa je bil poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi.”

(Apd. 15,12)

“Vsa množica je utihnila. Nato so poslušali Barnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog po njiju storil med pogani.”

(Apd. 19:11-12)

“Bog je po Pavlovih rokah delal nenavadne čudeže, tako da so ljudje prinašali bolnikom robce ali rute, ki so se dotaknile Pavlovega telesa, in bolezni so izginjale in zli duhovi so jih zapuščali.”

Vse to samo za določeno skupino ljudi v določenem prostoru in času? Ali je Bog želel uporabiti ljudi le v “starih časih”? Ali je obseg Božjega delovanja med ljudmi zares omejen na naše nadnaravne junake kot so Janez, Pavel in Tomaž? Za večnost so ti sedaj ujeti kot pusti, dva dimenzionalni ljudje, ki so danes uporabljeni le v risankah nedeljskih jutr in na oknih “cerkva”? Kot smo videli, če bi bilo to res, bi to neuveljavilo Božjo besedo.

(Jakob 5:17-18)

“Elija je bil človek, ki je čutil kakor mi, toda ko je goreče molil, da ne bi deževalo, na zemlji ni deževalo tri leta in šest mesecev. Nato je spet molil in nebo je dalo dež in zemlja je rodila svoj sad.”

Tako, kot vzporeden citat v Mateju 28:20 pravi: “In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” To ni le preprosta obljuba druščine.

Tu je dilema. Če Bog resnično uporablja navadne ljudi, zakaj potem mi ne moremo vzeti par teh Božjih ljudi, ki jih Bog uporablja za delovanje čudežov v fizičnem in duhovnem svetu, jih pripeljati na pokopališče, kjer nam lahko dokažejo resnico. Tu je točka, kjer moramo narediti velik korak od mesenega spektra, preko katerega je veliko prepiranja, v drugačno dimenzijo razumevanja “čudežnega”.