Vizija, ki ni na spektru

19/12/1989

Mladi mož je bil pred kratkim vprašan, zakaj je tako navdušen nad cerkev, ki si ji je pravkar pridružil.

“V redu,” je rekel poizvedovalec. “Se pravi, kje na spektrum spada tvoja cerkev. Na enem koncu je anonimna, z visokim pritiskom sporedno orientirana cerkev, ki vsi vemo obstaja in na drugem koncu je splošna preprosta nedeljska cerkev?”

On je odgovoril: “To je tako, kot bi me vprašal: ‘Na enem koncu spektra imamo babično domačo jabolčno pito in na drugem koncu imamo jabolčno pito iz MacDonaldca. Kje na ta spektru bi ti dal BMW?’”

Prava resnica teme, o kateri hočemo govoriti, pogostokrat ni najdena na teološkem spektru, ki se je razvil preko let. Pogostokrat bo prava resnica celo kljubovala našemu razumu. Bog užali naš intelect in razprši teme, o katerih smo “tako zelo prepričani, da jih prav razumemo”, da lahko izve, če naša zvestoba zares pripada njemu ali samo našemu verskemu sistemu in osebni varnosti. To je zelo neprijetno za naše enoindvajseto stoletje, ki temelji na znanstveno oprideljenem mišljenju. A je prav, da je tako. “Razum”, “naslanjati se na naše razumevanje” in “jesti od drevesa spoznanja” je uničilo naše življenje v vrtu in je preko zgodovine zlomilo krščanstvo na deset tisoč kosov. In seveda vse te skupine, ki jejo od drevesa spoznanja “dobrega in zla”, “biblično ali nebiblično” (namesto drevesa ŽIVLJENJA), in so bile s tem tako razlomljene, trdijo, da so pravo biblično izražanje. In kot dragulj na kroni te Išmaelove nebiblične poti, ki je tako zelo boleča, vidimo, da so v Svetem pismu prav ti “strokovnjaki” ramišljanja in učenosti, ti, ki so križali Jezusa - Boga slave. Naš brat Pavel je rekel: “Prav tako je danes.” Resnica tem, kot so krščenje v vodi, “krščenje v Svetem Duhu”, nauk o zadnjih dneh, slavljenje, govorenje v tujih jezikih, cerkvena vlada, … ali pa pravilni pogled na čudežno je pogostokrat popolnoma izgubljena.

Naš ustaljen način ravnanja je, da žrtvujemo Božjo veličastno vizijo na oltarju “naravne hermenevtike”.

Namesto da bi se nanašali na Boga kot prijateljstvo, ki mora biti raziskano, se mu približujemo, kot da bi bil črna (bela?) luknja, ki jo lahko znanstveno analiziramo. Naša nespametna intelektualna predznost, trdnjava ponosa in samo obvarovanje so nas zaslepile videti Pot, Resnico in Življenje. Edino možno zdravilo? Realno druženje z JAZ SEM.

“Ali veruješ v krst v Svetem Duhu? Da ali ne? Kje na spektrum te teme si ti?”

Zelo možno je, da Božji pogled ni nekjer na našem napačnem obzorju.

“Krst v vodi je bistven za odrešenje. Da ali ne?”

“Molitev in sprejemanje ljudi ne glede na to kje so, je vedno dobro. Uporaba biča in prevrnjenje klopi v cerkvi je vedno hudobno.”

“Zato ker sedaj imamo biblijo (knjige), se čudeži več ne dogajajo. Kje ti stojš na tem?”

“Nekateri pravijo, da je govorenje v tujih jezikih dokaz odrešenja. Drugi pravijo, da je dokaz greha in odpadlosti, zato ker ‘Bog več tako ne dela’ Kje na obzorju te teme si ti?”

Božji pogled je kot BMW na spektru jabolčne pite. Ne pride niti približno blizu našem ošabnem razmišljenju.

“Citirati Sveto pismo izven konteksta, je vedno hudobno. Razen, če si Jezus in živiš v prvem stoletju. Potem bi bilo v redu.”

“Narediti si idola, je vedno greh. Edino, če kuga uničuje tvoj narod. V takem primeru bronasta kače je v redu.”

Resnica, ki jo določi Jezus ni “pravilno biblično dojemanje”. “Aletheia”, grška beseda, ki je prevedena kot “resnica”, pomeni “realnost”. Resnica je v koinoniji z živo osebo, s kom in v kom delimo svoja srca, svojo dušo, svoje misli in svojo moč. Če nisi v druženju z Njim, ki je živ sedaj, in če se ne navdušuješ nad osebo, ki ima določene misli v tem trenutku, potem slediš ponarejenemu krščanstvu. In če ne to, potem vsaj živiš tragično revno življenje, in to brez dobrega razloga.

(Apd.17:28)

“Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo…”

(Janez 14:6)

“Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.”

(Janez 11:25)

“Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.”

(Matej 12:8)

“Sin človekov je namreč gospodar sobote.”

(Razodetje 1:14-18)

“Njegova glava in lasje so bili beli kakor bela volna, kakor sneg, njegove oči so bile kakor ognjen plamen, noge je imel kakor v pêči razbeljen bron, glas pa kakor glas mnogih vodá. V desnici je držal sedem zvezd in iz ust mu je segal oster dvorezen meč, njegovo obličje pa je bilo kakor sonce, kadar žari v vsej svoji môči. Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je položil name desnico in rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja.”

(Janez 5:39-40)

“Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni. Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje.”

(Janez 17:3)

“Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.”

Do sedaj je bila naša religija tako zelo zemeljska in polna pravil in zelo, zelo daleč proč od njega! Posledica tega je, da je naša doktrina, resnica, ki jo mi branimo, o kateri se prerekamo in zaradi katere se ločujemo na popolno napačnem spektru. Naš namen je seveda, da imamo “popolno uravnoteženje” vsake doktrine. A vprašanje je: kako se bomo odzvali, ko sprevidimo, da poskušamo zagovarjati “resnico” na nivoju, na katerem ni Boga. No, seveda, z ponižnostjo. Tako, kot smo se v preteklosti, mi kot “učenci”, vedno odzvali. Je to prav?

(Pregovori 29:18)

“Brez videnja ljudstvo podivja.”

(Janez 17:22)

“In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno.”

Brez videnja bo vedno razkol. Dokler ne obrnemo “oči našega srca” navzgor proti Jezusu in proti njegovi popolni osupli slavi, bo tam vedno razkol. In zavist. In sovraštvo.

(Apd. 7:55-58)

“Štefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici, in rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici!« Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj. Pahnili so ga iz mesta in ga kamnali. In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel.”

Kaj pa glede doktrine čudežov? Nekateri zanikajo, da Bog danes sodeluje v takih dejanjih. Drugi so z besedami, obnašanjem in pristopom do te najčudovitejše teme prisilili obstoj prej omejenih stvareh. In ti so ti, ki so na “drugem koncu spektra”.

Moj vtis je, da Božji pogled sploh ni na tem spektru. Je v popolno drugi dimenziji. Dimenziji, ki je zajeta v druženju z Bogom. Dimenzija, ki preprosto prizna, da “nebesa vladajo”. Resnično, vidni svet ni nepremičen, nepremagljiv predmet. Prav tako, kot pravi Sveto pismo, vidni svet je “senca” realnosti, ki je v Kristusu in v sedanjem, resničnem, menifestiranem nevidnem svetu. Vidni svet in vse njegove statistične verjetnosti so le začasne okolice, v katerih mi, kot Jezusovi učenci “tujci in priseljenci”, živimo in delamo. Tu delamo, opremljeni z vero in poslušnostjo za našo prihodno dolgo dogodivščino. Nevidni svet vedno vlada nad vidnim svetom. Kot je Daniel rekel: “Nebesa vladajo.”

Jezus je s tako perspektivo na vidni svet živel svoje življenje na zemlji. Bog nas vabi, da tudi mi živimo tako življenje. Na nov in živ način. Samo v tej skladnosti bomo lahko razumeli o krščanju, kaj cerkev res je, zadnje čase, cerkveno vlado, srečanja, slavljenje…in čudežnost. Kristus je vse v vsem – v njem se vse stvari držijo skupaj. On je beseda, ki je postala meso in je prebivala med nami in je sedanje utelešenje resnice. Kot je rekel apostol Pavel, nihče ne more vedeti pomen Božje besede, če mu ni razodeto po Božji milosti in z življenjem v njem, ki jo je napisal (Matej 11:25-27; 1Kor. 2:9-3:3). Samo Kristus, v sedanji slavi, je vreden, da odpre knjižnji zavitek in zlomi njegov pečat.

(Kol. 2:2-3)

“Kristusa, v katerem so skriti vsi zakladi modrosti in spoznanja.”

S to perspektivo kot ozadje, bi sedaj morali iti naprej. Za trenutek, z menoj, upoštevaj dva različna konca spektra doktrinskega pogleda na dela čudežov našega Očeta.