Božji Namen …. SEDAJ!

Njegov namen je “sedaj preko Ekklesije” preko organizma, ki je resničen in ne le en kup ljudi, ki nekaj obiskujejo. Namesto tega so ljudje, ki si delijo prepletena življenja drug z drugim. “Izpovedujte grehe drug drugemu,” “nosite bremena drug drugega,” in “ljubite drug drugega.” To je tako življenje, ki ga ljudje lahko vidijo. To je tako življenje, o katerem je Jezus rekel, da nas “bodo spoznali po naši ljubezni,” “da bodo vsi ljudje vedeli, da je to od nebes,” (Janez 13).

7/5/2006

Nekega dne sem gledal dokumentarec o Alfert Einsteinu. V uvodu so rekli stavek podobnemu temu: “Po vsakem dolgem času, pride na dan mož, ki vidi vesolje skozi drugačne oči, in spremeni vesolje v katerem živi.” Mi želimo dati ta izziv pred tabo. Bodi taka oseba, ki vidi svet, ne skozi naravne oči, ampak skozi duhovne oči. Bodi izzivljen, da postaneš ena izmed teh oseb o katerih govori pismo Hebrejcev 11. Bodi izzivljen, da vidiš Božje videnje o prebivanju Boga po duhu, z slavo, ki vedno raste. V umu vidi to sliko, prav tako kot Heb. 11 opisuje, da so jo verniki v tistem času videli. Videli so mesto, katerega gradnik in ustvaritelj je bil Bog. To je bil razlog, zakaj niso bili zadovoljni z nič drugim. Niso se bili voljni vrniti v staro mesto. Od daleč so gledali Nebeški načrt, in če tudi se ga niso mogli dotakniti z lastnimi rokami in niso mogli živeti v tem mestu, ki ga je Bog pripravil za njih, niso bili voljni iti nazaj. “Zato se Bog ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, saj jim je pripravil mesto.”

Isti izziv je pred mano in tabo. Poglej okoli v svetu v katerem živiš, in še posebno v “cerkvi” v kateri si in naj te gorečnost za Hišo Očeta použije. Naj te Njegova gorečnost použije tako, da boš voljen tvegati vse v tvojem življenju. Vse dokler ne boš videl izpolnitve Božjega načrta v tvojem okolju. Tvegaj svoje življenje. Tvegaj svojo družino (Psalm 69:8-9). Tvegal svojo službo. Tvegaj vse za Boga in Njegove namene. To more biti kjer mi stojimo. V jeziku Svetega Pisma, je to v resnici edino krščanstvo, ki obstaja. To ni popularna misel ali ideja, a v Rim. 4 pravi: “Ti, ki imajo Abrahamovo vero so Abrahamovi sinovi.”

Tako, da v kateri koli situaciji si, v kateri koli cerkvi si in kjer koli že si (državi, ali prostoru, ki ga sedaj kličeš dom), moraš biti zelo, zelo previden, da ne sprejmeš ničesar česar Bog ne sprejme. Ne sprejmi drugega načrta zaradi lenobe ali nevednosti Božje Besede ali zaradi pomankanja vizije ali pa zaradi greha v tvojem osebnem življenju, ki te je tako oslepil in pohabil, da se sedaj ne vidiš sposobnega pomagati. Ne dovoli drugim, ki so zadovoljni v Laodikeji, da te izsilijo ali zasmehujejo nazaj v mlačnost.

Mogoče si bil prodan dejstvo, da si le “občinstvo,” in da nimaš nič za ponuditi. Mogoče misliš, da tvoje mnenje ni pomembno, saj je tam tako veliko modrih in naučenih možov. “Kaj bi pa ti lahko vedel?” Jaz te zares želim vzpodbuditi, da kdor koli že si, ti imaš nekaj za ponuditi. Če si zares klical Gospodovo ime, in si ga vprašal, da vzame popolno kontrolo nad tvojim življenjem, potem imaš nekaj za ponuditi. Če si ga vprašal, da opere vse tvoje grehe, potem imaš nekaj za ponuditi. Njegova želja je, da bi vsi, od najmanjšega do največjega, poznali Njega, živeli v Njegovem svetovanju in bi bili v druženju z Njim, Glavo, vsak dan njihovega življenja.

Enkrat po dolgem, dolgem času, pride na dan mož ali pa pridejo na dan ljudje, ki so se voljni spraševati o vesolju v katerem živijo in tako naredijo razliko v svetu okoli njih. To je to o čem Heb. 11 govorijo. To je klic Bog za nas vse. A samo, če smo dovolj pogumni in voljni, in smo v enotnosti z Glavo. Če ostanemo v Njem, potem bomo imeli veliko sadu. Ti si lahko oseba, ki narediš razliko v svetu okoli tebe.

Upam, da smo razjasnili vsaj eno nerazumevanje, ki obstaja v krščanski družbi. To je to, da postati kristjan je konec zgodbe. In “obiskovati cerkev po tvojem okusu” v nedejo je le vzdržovanje dokler se Jezus ne vrne in te popelje v tvoj grad preko hribov. Jaz želim popolnoma izbrisati to misel, saj to ni misel Boga. Bog kliče to misel napačna religija in Laodikeja, ki ga naredi bolanega.

“Tako naj bi se zdaj po Cerkvi oznanila vladarstvom in oblastem v nebeških področjih mnogovrstna Božja modrost…” (Efežani 3:10)

To je Božji Namen SEDAJ. Njegova volja je, da razodane svojo mnogovrstno modrost preko Cerkve. Ne le preko posameznikov, ki so odrešeni, in ne preko nesposobne družbe ljudi, ki poslušajo govore na določenem dnevu v tednu, ampak preko raznolikosti življenja, preko skupnosti ljudi, ki so “združeni in spojeni, ob sodelovanju celotnega veziva,” preko ljudi, katerih darovi so tako združeni, da so sami “člani drug drugega.” Združeni v “eno srce, en um, enih misli in enaga namena.” Bojuj se za vizijo, ki je opisana v Apostolskih delih, kjer verniki niso bili obsedeni z imetjem in so bili združeni skupaj kot je opisano tu - “bili so stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah,” in “dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih.” Predstavljaj si Božje ljudi kot organizem, enotne, z dinamičnim življenjem skupaj, proti katerem vrata pekla ne morejo prevladovati. Religija, ki temelji na “obiskovanju stavbe” je vredu za hindujce ali muslimane, a to ni to, kar je Jezus začel in določil.

Njegov namen je “sedaj preko Ekklesije” preko organizma, ki je resničen in ne le en kup ljudi, ki nekaj obiskujejo. Namesto tega so ljudje, ki si delijo prepletena življenja drug z drugim. “Izpovedujte grehe drug drugemu,” “nosite bremena drug drugega,” in “ljubite drug drugega.” To je tako življenje, ki ga ljudje lahko vidijo. To je tako življenje, o katerem je Jezus rekel, da nas “bodo spoznali po naši ljubezni,” “da bodo vsi ljudje vedeli, da je to od nebes,” (Janez 13). On je rekel, da bo to “ponižalo prestole in moči.” Božji namen, je sedaj prinesti “preko Cerkve,” javno ponižanje hudiča in vseh prestolov in moči. In Njegov namen, glede na to, kar Sveto Pismo pravi, je SEDAJ, preko Cerkve, poderediti Njegove sovražnike pod Njegove noge. Ne le ob Njegovem drugem prihodu in Njegovem večnem kraljestvu, končanemu delu Boga, ampak SEDAJ.

In seveda, mi ne govorimo o utopiji. Mi ne govorimo o družbenem aktivizmu, o po tisočletnem vladanju, ali pa o prevladojoči teologiji. Ne o napenjanju mišic, ampak o križu… Mi govorimo o ljudeh, ki izražajo življenje skupaj, tako kot ga je Jezus izražal kot Kralj vseh kraljev. Bil je rojen kot nezakonit otrok v štali, jezdil na posojenem oslu, in v resnici ni imel nobenega imetja. Brez moči, brez izobrazbe, brez politične moči. “Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti.” Mi govorimo o resničnih, svobodnih ljudeh, ki znajo pogledati v srce ljudi in jih prinesti do križa. Mi govorimo o kazanju škandala Njegovega obstoja in življenja, in klicu ljudi, da postanejo ribiči drugih ljudi. Da postanejo del Njegove Hiše, Njegovega “prebivališča.” Da postanemo živi kamni. “Nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo.” To je srce Boga.

Sprejmi Jezusa iz Nazareta z Njegovim Kraljestvom, ki ni “od tega sveta,” ne kot osvojevalec Rima, ali katere koli druge države, ali kot osvojevalec “cerkvenega” sistema. Preprosto ga sprejmi kot Tesarja Kralja, ki ljubi, odpušča, in je položil svoje življenje,…in je bil prav tako voljen preverniti mize v templju in narediti bič, če je le to potrebno, zaradi ljubezni do Njegovega Očeta in do Hiše Njegovega Očeta.

Jezus je bil voljen spraševati, dvomiti vesolje v katerem je živel, in ga je tako lahko tudi Spremenil. On nas kliče, da tudi mi postanemo taki ljudje. To ni prenos informacij. To je klic k svetosti in posvečenosti Božjim namenom in klic, da dvigneš Njegovo vizijo v tvojem srcu in v tvojem življenju. To je klic, ne da samo spremeniš vidni svet, ampak da tudi spremeniš nevidni svet. “Tako naj bi se zdaj po Cerkvi oznanila vladarstvom in oblastem v nebeških področjih mnogovrstna Božja modrost” in vsem ljudem,…

In naj tako goreča žerjavica očisti tvoja usta in srce, poglej h Bogu, in kliči “Tukaj sem, pošlji mene!”