Jezusovo vodstvo

V srečanjih

V cerkvi, v kateri je Jezus delujoč, vpleten in živ, in ne le historični simbol, ki je spoštovan in častljiv in je tema učenja, tam je svoboda.

7/5/2006

Druga stvar, ki jo moramo spremeniti, je, da imamo srečanja kot jih opisujejo v Svetem Pismu. Prvo pismo Korinčanom 14 pravi: “Kaj torej, bratje? Kadar se zberete, ima vsakdo od vas nekaj: ta pesem, oni nauk, eden razodetje, drugi dar jezika, tretji razlago.” In ko živimo na tak način, tudi nevernik pade na kolena in prizna: “Bog je med vami!”

Ni nobenega drugega šefa kot pa Jezus! “Nikomur ne pravite voditelj, gospod, učitelj ali pastor. Vsi ste bratje medseboj.” Vsi imate Jezusa in On je enak v vseh izmed vas. Seveda bodo razlike zrelosti ter nekateri darovi so bolj “javni” in drugi so bolj tihi in ne zelo vidni v javnem okolju. A vsi so na voljo in imajo priložnost. Včasih rabimo milost od Jezusa in drugič rabimo učenje od Jezusa. Včasih rabimo pesem od Jezusa in spet drugič rabimo pomoč od Jezusa, da razrešimo probleme. A je vse enakovredno Jezus. Prosim pojdi in preberi 1 Korinčanom 14:26-40. Nihče drug ni glavni vodja kot pa sam Jezus.

Zberemo se skupaj, da “mislimo drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom” (Heb. 10:24-26). Moramo si vzeti čas, in premisliti kako lahko najbolje pomagamo drug drugemu. Ko pridemo skupaj, mora vsak izmed nas vzeti odgovornost in biti nosilec Božje Besede in ljubezni Boga. Nobena “posebno izbrana oseba” ne sme biti “avtomatično” pričakovana, da dela kar koli – seveda, razen, da posluša in se odzove Bogu, tako kot vsi ostali. Če ima nekdo učenje od Jezusa, in drugi prinese besedo navodil ali pesem ali pa razodetje; če ta brat ali sestra prispeva nekaj, kar jim je Jezus pokazal in razodetje pride k drugi osebi, potem se mora “prva oseba vsesti”. To se mora zgoditi, če se hočemo odzvati na Božjo zapoved in ne živeti po človeškem izročilu. Sveto Pismo je vedno reklo: “Če pa je razodetje podarjeno komu drugemu od navzočih, naj prejšnji UMOLKNE.” To pravi 1 Korinčanom 14. To ni popularno pri teh, ki ljubijo biti prvi, ki ljubijo biti glavni in ljubijo izgledati “najbolj duhovni” in ljubijo jemati denar od Svetih. Podedovali smo težko breme tradicij od rimsko katoliških, “protestantskih,” “verskih” in poganskih prednikov. “Duhovnik” ali “pastor,” ali kdor koli z nazivom, stoji vspredaj in govori občinstvu, ubogim ljudem, ki le sedijo in poslušajo. Zelo je verjetno, da je bila to navada “nikolajevcev” (prevedeno kot tisti, ki “premagajo Njegovo Ljudstvo”). A Bog je rekel, da se mora vse to spremeniti, zaradi Njega in zaradi nas.

Če pogledamo vse to iz praktičnega vidika, bi vam jaz želel predlagati, da če želimo spoštovati darove, ki so v vseh nas, in jih tako pritegniti ven iz vseh Božjih Ljudi, potem bomo morali spremeniti veliko stvari. Čeprav se sliši zelo smešno, a ena od teh stvareh, ki jih bomo morali sremeniti, je kako sedimo, ko se zberemo vsi skupaj. Ko je bil Jezus tu na zemlji, je imel krog ljudi okoli sebe. “In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog Njega, in rekel: “Glejte, to so moja mati in moji bratje” (Marko 3). Sedeli so okrog Njega! Ali ni to najbolj naravna stvar, ko se zberemo, da slišimo Njega in ne le človeka z omejenimi darovi? Mogoče se to sliši zelo preprosto in mogoče se ne zdi zelo pomembno, a vam zagotavljam, da je pomembno. Slišal sem, da se v francoščini, besedi prežnica in meso izgovorjata na isti način.

Ko sedimo tako, da so vsi soočeni proti enem človeku, ki stoji pred nami, je pozornost vseh obrnjena le proti temu človeku. Nismo več vsi enaki med enakimi. Podreden sem temu, ki sedi na prestolu pred mano, kot mojemu gospodarju ali pa kot dirigentu ali povezovalcu, kot cestnemu policaju, ali pa kot “strokovnjaku” razreda. Ko postavimo stole v vrsti, namesto v krogu okoli Jezusa, je enako kot pa, da bi prižgali reflektor na enega človeka. En človek je sredi pozornosti in vsi ostali so le občinstvo. To je zelo narobe, saj je veliko darov med nami in vsi darovi so del Jezusa. Če moramo vsi gledati vspredaj, potem mi le povišujemo en dar. Kako ponosen bi moral biti človek, da bi dovoli, da je vedno glavni in v središču pozornosti.

Kot vidite na tem tipičnem religioznem modelu zgoraj, vse odločitve morajo iti preko enega človeka, ki je uradno glavni v veliki instituciji ali pa v hišni skupini. On uradno začne, uradno konča, uradno uči ali določi kdo bo učil ali “slavil.” On naredi odločitve, odgovori na vprašanja in kontrolira tok dogajanja. To ni biblično (1Kor. 14:26), in je več kot nerodovitno. Stvari kot so “kvas v testu,” zatrti darovi, in izguba Jezusovega vodstva, so zagotavljene v takem modelu. Prav tako ne moreš najti take metode nikjer v Svetem Pismu. Že to samo po sebi bi moralo biti zadosti, da prepriča nekoga, da tako vodenje ni pravo.

Skoraj svetovni sistem kast (v vseh “svetovnih” religijah, vključno z “kulturnim krščanstvom”) pridigarja/občinstva in vnaprej pripravljena interaktivna “predstava” ni v Svetem Pismu in ni v Božjem srcu ali umu. Jezus je govoril z jasnostjo in na silo, nasproti sistemu, ki je bil napolnjen z tradicijam in “nepomembnimi delavci,” in nasproti tem, ki so se poviševali nad ostalimi Božjimi ljudmi. Jezus je rekel, da morajo celo dvanajst učencev Jagnja, biti le “bratje med brati” v sredini Svetnikov in ne smejo biti “nad” ostalimi ljudi. Bog želi vodstvo Samuela, v sredi življenja z ljubeznijo in darom, a brez naziva ali pozicije. Glede na to, kar je Bog rekel Samuelu in Njegovemu Ljudstvu, “zavračamo Boga” s tem, da želimo vodstvo Savla. Seveda je vse to radikalen klic, v nasprotju z človeškimi izročili, s katerimi je bila večina zapeljana za cele dobe življenja. A dokler ne spremenimo naša življenja glede na resnice Svetega Pisma, bomo še naprej imeli mlačna življenja, polna kvasa, kot jih kulturna religija prideluje.

Tu je nekaj, kar je zelo pomembno, in si moramo vzeti čas za premislek: Ali je naš čas skupaj “o” Jezusu ali je “OD” Jezusa? Poslušnost, ponižnost in svoboda za VSE Svete, naredi ogromno razliko! “Kajti iz njega, po njem in zanj je VSE!” Človeško narejen model krščanstva z obiskojočimi “bogoslužji” in s centrom pozornosti na enem človeku zagotavlja OGROMNO izgubo. Ko je človek v kontroli, z vsem svojimi “kreativnimi” idejami in igrami moči, Jezus ne dobi SVOJE volje, v tebi, po tebi in za tebe. Pot, ki temelji na strahu ali samo-povišanosti, dobi dobiček v denarju in poviša ego v kasti z pridigarjem. Ni čudno, da ko taki ljudje pridejo v stik z resnico Svetega Pisma, velikokrat odreagirajo z veliko energije in obtožbami. “Kamen, ki so ga ZIDARJI zavrgli, je postal vogalni kamen.” “Zidarji” so ti, ki imajo nekaj za izgubiti. Ali ker niso zadosti zaupali Jezusu ali Njegovim Ljudem, vsaj MISLIJO, da imajo nekaj za izgubit. Kakor koli, popolnoma je resnično, da je Jezus prepovedal tako človeško narejeno piramidično strukturo in VSE ostale religijozne nazive, ki so tako zelo popularni danes. Sramotno je, in v veliko izgubo, da so Njegovi dari zapravljeni in Njegov glas ni slišan. Vse to je res, če tudi je pridiga biblična in “dobra” ali “glasba” je “navdušejoča.” Vam bomo prihranili in vam ne bomo dali statistike, ki poleg “dobrega pridiganja” in “navdušejoče glasbe,” govori o slabem sadu modernega krščanstva. Religija, ki temelji na obiskovanju in je vodena od “določenega duhovnika/pastorja,… , ni od Njega, čeprav je “Zanj.” Naredi vso razliko, če “vrata pekla premagajo” ali če SO PREMAGANA od Njegovega dnevnega življenja (1Kor. 12, Acts 2:42-47, Heb. 3:12-14). On hoče biti Glava Cerkve, ne tema teh, ki se zberejo v Njegovem imenu.

No, kaj pa, če namesto tega, imajo vsi darovi enak prostor? Mogoče je nekdo z darom pastirja, ki sedi v krogu. Mogoče nekdo z darom učitelja sedi tu, in nekdo z darom milosti sedi tam. Lahko, da je nekdo z darom pomoči tu, in nekdo z darom prerokovanja sedi tam. Vsi darovi imajo enak prostor, saj so vsi Jezus!

Kot smo že omenili, Pavel v 1. Korinčanih jasno razloži, kako izgleda, ko “se vsa cerkev zbere skupaj.” Razloži sodelovanje vseh svetih, ki imajo v sebi Jezusa. Vsi Kristjani, ki živijo vsakodnevna življenja skupaj, pod Jezusovim vodstvom, bi morali še naprej živeti kot duhovniki tudi, ko se vsa cerkev zbere skupaj, kot je razloženo v vsebini 1. Korinčanih (poglavje 12). Kadar koli se vsa cerkev zbere skupaj, imajo vsi priložnost, da se odzovejo Jezusu in Njegovemu trenutnemu vodstvu kot resniči duhovniki. Tam ni nobene prevladojoče glave, ki je zadolžena, da vsak teden da govor ali pa glasbeno predstavo. Model, ki govori o “če pa je razodetje podarjeno komu drugemu od navzočih, naj prejšnji UMOLKNE,” je EDINA slika, ki je v Svetem Pismu, ki opisuje Jezusovo vodstvo v srečanjih Njegovih kraljevih duhovnikov. Vsi darovi, ki so izliti na Kristusovo telo, Cerkev, morajo DELOVATI ob KATEREM KOLI času On želi. Gospod pravi: “Če pa je razodetje podarjeno komu drugemu od navzočih, naj prejšnji UMOLKNE!” Tu ni prostora za kontroliranje s kom ali kaj se bo zgodilo, kerografiranja govorov, glasbe, zabave ali kar koli drugega, ki bi nas pustilo v kontroli.

V cerkvi, v kateri je Jezus delujoč, vpleten in živ, in ne le historični simbol, ki je spoštovan in častljiv in je tema učenja, tam je svoboda. Vsak, ki ima Jezusa v sebi in operira v vsakodnevnem življenju med verniki, ima odgovornost, da ponudi svoje Darove za “izgrajevanje Telesa.” VES Jezus je izlit na Telo, in VSI Jezusovi darovi so na razpolago – saj kateri koli dar izmed VSEH darov, je lahko potreben v določenem trenutku. Če je mladi mož, iskren glede težav, ki jih ima v službi, ali pa je sestra iskrena glede težav, ki jih ima doma z otroci, potem lahko darovi učitelja ali spodbude ali pastirja ali pa pomoči pridejo na pomoč. Prav tako kot je opisano v “če pa je razodetje podarjeno komu drugemu,…” To je edina “slika,” ki je opisana v Svetem Pismu, o tem kako mora izgedati, ko se cerkev zbere skupaj. In v tej “sliki,” je Jezus dovoljen biti ŽIVA Glava svoje lastne cerkve, v premerjavi s človeško institucijo, ki je kontrolirana od človeka.

Vsaka oseba, ki ima živega Kristusa v sebi, mora biti na razpolaga, da jo Jezus lahko uporabi in mora biti svobodna, da se lahko odzove na to kar se trenutno dogaja. TO samo po sebi, je Telo Jezusa. Tako, da morajo biti “srečanja,” le izliv tega kar se že tako dogaja vsak dan, “iz hiše v hiši” v medsebojnem skupnem življenju. Tam mora biti prostor za JEZUSA, da KADAR KOLI vlada in vodi, preko svojih LJUDI in svojih Darov, tako v naših domovih kot v srečanjih. Ljudje poskušajo to ponarediti, s tem da imajo “čas služenja,” medtem ko še vedno sami kontrolirajo dogajanje. Ne sprejemi nobene ponarejenosti, saj namesto tega lahko Jezus živi preko svojih Darov in preko svojih Ljudi.

Naša tema tu je NJEGOVO srce glede “kraljevega duhovništva,” z poudarkom na tem, da je Jezus renično in praktično Glava svojega telesa. In seveda naš pogovor tu ni o otročjih in nebibličnih verzijah, kot so “ura amaterjev,” “vsak pride na vrsto, da govori,” “vsi govorijo, čeprav še sami nevejo kaj govorijo,” in “če si govoril več kot pet minut prejšni teden, potem moraš ta teden molčati,” in ostale norije. Zagotovo Njegova cerkev ni “demokracija.” Njegova cerkev je Bogokracija, kjer MAZILJENJE, DAROVI in NJEGOVA TRENUTNA MISEL vladajo nad našimi interakcijami na presenetljiv, vedno spremejoč in nenačrtovan način. Včasih se lahko neka oseba (neplanirano) odziva Bogu na glas za dolgo časa. A ta oseba ni “pričakovana,” da to naredi vsakič, ko se zberejo.

A kakor koli, ne gre se za “obvezno spontanost” (toda Jezus je v Mateju 10:20 učil, da je pomembno zaupati Očetu za prave besede, in to izven naravnega izliva in ne iz premišljevanja IN “iz navade” (ko rečem iz navade, mislim, iz prostora kjer se ne odzoveš ŽIVEMU Bogu v določenem trenutku)). A vseeno, v vsebini Heb. 10:25 je Heb. 10:24, ki pravi: “MISLIMO drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom.” V 1. Korinčanih 14 je jasno, da “vsak” ima pesem, ali besedo navodil, ki je na voljo izven izliva njihovih src in življenj. Ko se sveti zberejo skupaj, je vsak izmed njih svoboden, da se lahko “prilagodi” temu, kar se TRENUTNO dogaje, prav tako časovno kot “kdaj” mora biti rečeno in kot “kaj” mora biti rečeno. Tako, da je priprava (“mišljenje”) DOBRA stvar, a ne smemo pozabiti, da če je Jezus Glava, potem je obvezno, da smo svobodni glede na to kaj, kdaj, kdo ali če bomo kaj rekli. Ko se sveti zberejo, gre za to, da so SVOBODNI in ne gre preveč za to, da so “spontani.” Naša glavna priprava je, da smo pripravljeni v življenju; in tako če se zberemo v torek, petek ali kadar koli že, v dnevni sobi, ali v koloseju, na teniškem igrišču ali pa na polju za nogomet :), če je bil čas določen pet dni v naprej, ali pa 20 min pred srečanjem, resničnost tega, kar Jezus želi narediti, JE naša prva in najbolj pomembna priprava. In to je prav tako res, ko imajo sveti malo več “obvestila” v naprej, da se bodo zbrali. Tako! Ne gre se za to, da smo spontani, kot pa zato, da živimo iz IZLIVA tega, kar Bog dela v nas. V nasprotju tega bi bilo, da bi pripravljali lekcije samo zato, da imamo “nekaj za povedat.” A ko smo v trenutku izliva, bomo seveda zapisali misli, ki jih imamo in citate, ki jih imamo na srcu, če nam to pomaga “jasno oznanjati, kot bi morali,” (kot je rekel Pavel). Pripravljati pridigo (še posebno, če smo mi ti, ki jo pripravljamo, in tako ropamo duhovništvo njihovih odgovornosti in priložnosti) je zelo drugače, tako temeljno kot v motivu, od pripravljenih življenj in govorov, ki pridejo izven REALNOSTI, ki jo Bog dela v nas. In to iz resničnih trenutkov in situacij, ki se zgodijo pred nami, ko se zberemo skupaj v dnevni sobi ali ko smo skupaj v vrtu ali pa skupaj nakopujemo. Ali je to jasno? Ni problem, če se zberemo skupaj, zato ker ima neka oseba nekaj določenega o čem se želi pogovarjati z vsemi pristotnimi, a le dokler vsi ostanejo svobodni, glede teme, časa, in kakršnih koli sprememb, s katerimi bi nas Jezus lahko presenetil, med tem ko smo skupaj. :)

Korinčani so izraz svobode in poslušnosti Njegovih poti. A ne pozabite, da Pavel v tem poglavju, nagovori možne zlorabe tistih, ki ignorirajo vodstvo, in ki zaradi ambicij, čustev ali pomankanja modrosti zlorabljajo svojo “svobodo.” Ponovno, ne pozabite, da je poglavje 14 v vsebini z poglavjem 10-13. Ta opisujejo Božje srce; da bi Njegovi ljudje živeli kot “ena štruca,” in bi prepoznavali Telo, in kot je roka povezana z zapestjem in prsti, bi bili tudi oni sami povezani med sabo, VSAK DAN njihovega življenja. Če imamo to vsebino bibličnega ŽIVLJENJA v cerkvi, potem je možno biti poslušen 1 Kor. 14. “Če pa je razodetje podarjeno komu drugemu od navzočih, naj prejšnji UMOLKNE.” Nič predstav, in nič “svetih mož,” ki “vodijo predstave.” “Jezus Kristus je isti, včeraj in danes in na veke.” Strah, pohlepnost, moč in ambicije nekaterih ne smejo oropati to kar pripada Njegovemu ljudstvu. Ko smo resnično Njegovo telo, potem je Jezus ŽIV in GOVORI preko Svojih darov, po Njegovi volji. Ni potrebno, da pripravljam obred na sveti dan.

Ja, možno je imeti tiste, ki so nad nami, ki služijo in pomagajo voditi. In ja, tam je čas za oznanjanje nevernikom v javnosti, kot je v določenih dogodkih Pavel delal, in je to zabeleženo v Apd. A prav tako, v nasprotju tega, kar se dogaja danes, so imeli v času oznanjana “dialog” (grška beseda, ki opisuje kaj se je zgodilo v Troadu), in ne neprekinjen “monolog.” Te časi oznanjaja, kot so bili v Efezu ali Antenah, ne smejo biti zmešani z časom, ko “se cela cerkev zbere.” (Seveda bodo neverniki pogosto pristotni, ko se cela Družina zbere – 1 Kor. 14). Časi, ko se celotna cerkev zbere in vsi uživaj čas skupaj, je zagotovo drugačen v naravi kot pa čas, ko nekdo oznanja evengelij množici nevernikov na ulici. Kot npr. Pavel je uporabil pogansko “šolo,” z namenom, da bi se pogovarjal z neverniki o Jezusu (Apf 19:8-10), “tako da so vsi, ki so prebivali v Aziji, Judje in Grki, lahko slišali Gospodovo besedo.”

To, seveda, je drugače kot pa, ko je vsa cerkev zbrana; odkupjeni in napoljnjeni, kot je opisano v 1. Kor. ali pa v Apd. 20, kjer se je Pavel “pogovarjal” (gr. beseda) na neuraden način s svojo družino, vse do jutranje zore.

Jezus želi zgraditi svojo cerkev tako, da jo vrata pekla ne bodo več premagovala! “PO TEM bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.” On želi, da bi skupaj postali prostor, kjer On živi in bi bili dnevno prepleteni, “združeni in spojeni” in “bi stali trdno v enem duhu in se enodušno bojevali za vero evangelija.” Da bi lahko v tej dnevni intimnosti “mater, bratov, sester,…” in v kvaliteti življenja, katere vodja in glava je Jezus, BILI LAHKO vsi Njegovi Ljudje, uporabljeni od Kristusovega Duha in to kadar koli On želi (izliv “dnevnega” prepletenega življenja, Apd. 2:42-47, 1 Kor. 12-13). V resnici je vse to preprosto :). PRAV TAKO, kot ko je bil Jezus tu na zemlji, v fizičnem telesu, je On ta, ki dela odločitve. Ko mi, ne zatiramo ognja Njegovega Duha z našimi načrti, hirarhijami, nazivi, tradicijami, predstavami in samostojnimi posvetnimi življenji, potem je On lahko svoboden, da se izraža s Svojimi Darovi, prav tako kot se je izražal, ko je bil tu v svojem fizičnem telesu. Naša strast je Njegova trenutna misel in maziljenje, in če to traja le trenutek, ali pa če “traja vse do jutra.” “Če pa je razodetje podarjeno komu drugemu od navzočih, naj prejšnji UMOLKNE…!”