Jezusovo vodstvo

Samuel v primeravi z Saulom

"Biti vodja” pride izven odnosa z Bogom in odnosa z Božjimi ljudmi.

7/5/2006

Seveda so v Kristusovem Telesu različni darovi in različna vodstva (Ef. 4, Rim. 12, 1Kor. 12, 1Tim. 3, Tit. 1). Ne samo, da Efežani 4, govorijo o zrelosti in globini odnosov, ki so možni v Kristusovem Telesu, ampak tudi govorijo o orodjih, ki so potrebni, da lahko to dosežemo:

In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi evangelisti, spet drugi pastirji in učitelji, da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa, dokler vsi ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove polnosti. Tako ne bomo več nedorasli otroci, ki jih premetava in kot valove razburka vsak veter nauka v človeški zvijačnosti in pretkanosti, v blodnem zavajanju. Pač pa živimo iz resnice v ljubezni, da bomo v vsem rastli vanj, ki je glava, Kristus. Iz njega dobiva rast celotno telo, združeno in spojeno z njim, ob sodelovanju celotnega veziva, po delovanju, v skladu z mero slehernega dela, tako da omogoča rast telesa in gradi samo sebe v ljubezn (Efežani 4:11-16).

Brez tega Obdarjenega vodstva (aposoli, preroki, evangelisti, pastirji in učitelji) bomo še naprej “prematovani kot valovi,” in ne bomo nikoli doživeli resnično “združeno in spojeno skupnost (z Njim in s sodelovanjem celotnega veziva).” To je zelo drugače kot pa kar se dogaja v “normalni današnji cerkvi”. “Uradni ta in drugi” NI Božji Način. In JA, POMEMBNO JE! Jezus sam je prepovedal nazive. To, samo po sebi, je preizkus “pristnosti” Božjega vodstva v nasprotju z človeškim vodstvom.

Mi vsi, neglede na to v kateri državi smo, smo naredili zelo veliko napako glede vodstva v Cerkvi. V mnogih krajih, oseba, ki študira Biblijo v šoli, ali pa je dober poslovni mož ali govornik, je oseba, ki je lahko voditelj ali pa “pastor.” Velikokrat smo videli v Indiji, in tudi v drugih krajih, da oseba, ki ima kolo, in ki zna brati, je oseba, ki je izbrana za vodja. To ni Božji Način! Božje vodstvo ni temeljeno na to, kdo zna brati ali kdo ima boljše poslovne izkušnje ali kdo ima bogastvo ali izobrazbo ali privlačnost ali pa kolo.

Naj ti opišem dva zelo različna načina vodstva. En je vodja po srcu, iz trenutnega odnosa z Bogom. Drugi je vodja, zato ker ima pozicijo in naziv, in je uradna “glavna oseba,” uradni šef. Jezus je rekel, da oseba po nazivu, ni dovoljena. Vodje Cerkve so ti, ki hodijo najbližje Bogu DANES. Če brat ali sestra, danes ne hodi blizu z Bogom, potem ne sme biti vzet/a za veliko vodjo. Če na primer, oseba prejšni teden ni bila blizu Boga, a se je ta teden spokorila greha v svojem življenju in je tako sedaj na mestu, kjer bolje sliši Boga, potem je ta teden boljši vodja kot pa prejšni teden. “Biti vodja” pride izven odnosa z Bogom in odnosa z Božjimi ljudmi. Ne izven položaja ali naziva. V mestu, kjer jaz živim, imamo veliko vodij, a nimamo nobenega položaja. Vodja ta teden, ni nujno vodja naslednji teden. Jezus je rekel, da vsa avtoriteta na zemlji in v nebesih, pripada NJEMU. To je še vedno res. Toliko kot lahko oseba sliši Jezusa, ki ima vso avtoriteto, toliko avtoritete ima ta oseba – samo toliko kolikor lahko sliši Jezusa. Samo toliko. “VSA avtoriteta, v nebesih in na zemlji,” pripada Jezusu. Vse, kar je lahko oseba, ki ne pozna ali uboga Jezusa, je simbol. Če ima taka oseba pozicijo v vodstvu, bi mogoče morala biti ubogana, dokler nam zavest dovoli, a je le vodja toliko kolikor pozna, ljubi, in uboga Glavo, Jezusa.

Sveto Pismo nam celo da primer teh dveh različnih vodij. Samuel in Savel, sta bila oba vodja Božjega ljudstva, Izraela. Samuel je imel vpliv na ljudstvo zato, ker je poznal Boga. Samuel je imel veliko lasnosti kralja, a sam ni bil kralj! Kakor koli, Savel je bil mož katerega so klicali kralj. Izrael je hotel imeti kralja, hoteli so imeti enega človeka, ki bi bil šef. Hoteli so nekoga, ki bi zamenjal Samuela za novega “kralja”, kot ga imajo druga ljudstva okoli njih. Vodstva sta, na velikih točkah, zgledala podobno, a Samuel ni imel “pozicije” avtoritete. Samuel je deloval izven svojega odnosa z Bogom, in Savel je deloval izven svoje pozicije. Samuel ni imel pozicije, sekretarke ali plače. Ni imel “službe” biti kralj. Vse, kar je Samuel bil, je, da je bil Božji mož, ki so ga ljudje spoštovali kot kralja, a je bil brez pozicije. Ni bil kralj. Ni bil “pastor.” Samo Boga je ljubil z vsem svojim srcem. In zato ker je slišal Boga, je imel vpliv. Ni imel pozicije,…imel je vpliv. Če mož zares pozna Boga, potem bo pomagal Božjim ljudem. Če je poklican od Boga, potem bo pomagal ljudem. Še enkrat bom rekel: resnični Božji mož nima pozicije,…ima vpliv. V Jobu, poglavje 29, opisuje osebo, ki je spoštovana od ljudi, in je sovražena in strašna za hudiča. Taka oseba, ne rabi pozicije, naziva ali plače. Če si kot Jezus, potem ne rabiš zunanje “moči.”

Kar se gre za starešine in dekone, v Svetem Pismu lahko vidiš naslednje: 1.) Kvalifikacije za starešine in dekone so v današnjih dneh, le poredko srečane (vidi 1Tim. 3 in Tit.1). Seveda nikoli mož ne bi smel biti smatran za pastirja/starašino/dekona ali služabnika brez izpolnitve biblične kvalifikacije. 2.) Nikoli v Svetem Pismu, so starešine postale starešine preko glasovanja skupnosti. 3.) Nikoli v Svetem Pismu, starešine niso bile postavljene v začetnih fazah skupnega življenja kot cerkev. Postavljene so bile kasneje, ko so se možje izkazali v tem, da so že naravno delovali kot pastirji, učitelji in kot očetje (1Janez 2:13) med Božjo Družino. Pavel bi zapustil novo skupnost vernikov brez starešin, in se kasneje vrnil in imenoval tiste, ki so že bili starešine med ljudmi, izven ljubezni, daru in zrelosti. Po tem, ko je cerkev začela svoje življenje v Jeruzalemu, po vsej verjetnosti, ni bilo starešin okoli enega desetletja. V Svetem Pismu starešine/pastirji/dekani niso cerkvene organizirane pozicije, kot jih vidimo danes.

Na primer, če sem tesar, potem delam z lesom. Naredim stol, mizo, ali vrata iz lesa. Če sem zidar, potem delam z zidaki. Nekaj, kar sem naredil iz zidakov, je dokaz, da sem zidar. Nekaj, kar sem naredil iz lesa, je dokaz, da sem tesar. Prav tako se v Svetem Pismu beseda “pastor,” nanaša na dar pastirja, ki deluje dnevno med Božjimi ljudmi, in je del ostalih darov in ni nikoli glavni del srečanja ali pa “govoreča glava.” Kje je dokaz, da sem pastor/pastir? Dokaz je, da ljubim Božje ljudi! Pomagam jim noč in dan. Ne rabim pisarne za to. Ne rabim naziva. Ne rabim biti šef. Jaz samo ljubim ljudi, z darom, ki ga imam, in jim pomagam. Dokaz, da sem tesar je stol, ki sem ga naredil. Dokaz, da sem pastir je, da hranim Božje ljudi, vsak dan, in da so ti ljudje bliže Bogu zaradi mene. Če vidim, da je en od teh Božjih ljudi lačen, potem to zlomi moje srce. Če vidim, da je en od Božjih ljudi v nevarnosti, potem moj pastirski srce, znotraj mene teče k njim, da bi jih lahko varoval. To je dokaz, da sem maziljen od Boga, da sem pastir. In zato ne rabim značko z mojim imenom. Zato ne rabim potrdilo ali diplomo na steni iz neke Biblične šole. Rabim srce, ki ljubi in dela Božjo voljo in če živim tako življenje, potem bom obrodil nadnaravni sad v katerem koli področju me je On obdaril.

OK, tako si tesar? Potem delaj stole. Imaš dar pastirja? Potem ljubi ljudi – hrani jih, varuj jih in pomagaj jim. To je res za kateri koli dar! Dokaz katerega koli darova je sad, ki ga obdarimo.

Nasprotno od tega, je seveda tudi res. Zelo zanimivo dejstvo je, da pogani v znanosti in medicini in industriji, zahtevajo od teh, ki imajo mnenja, kritike, in ki sami sebe povišujejo za stokovnjake, da imajo nekaj za pokazati; morajo pokazati sad v svojih življenjih, zato da lahko tako dokažejo, da imajo pravico razlagati ali učiti ali soditi druge. Čudno je, da je v religijoznem svetu, veliko manj iskrenosti, kot pa jo kažejo pogani. V religiji so ljudje velikokrat bolj zaslepeni in imajo večje predsodke. Kritike, strokovna znanja, obsodbe prihajajo od tistih, ki imajo grozn sad v svojih življenjih, družinah in skupnostih. Celo odnosi so lahko z lahkoto sabotažirani. Zelo čudno, a res, če previdno in iskreno opazuješ človeško religijo. Oseba, ki dela take stvari kot so laži, opravljanje ali pa se obnaša kot strokovnjak, bi v področju inžinirstva ali medicine ali poslovnega sveta bila lahko dana v zapor. A v religiji, si lahko hitro najdejo občinstvo izmed tistih, ki so strahopetni, naivni ali pa izmed tistih, ki so prisiljeni, podkupljeni ali pa so bili laskani v podrejenost nerodovitnemu sistemu in “strokovnjakom.” Čudno, a resnično. Dogaja se vse povsod, saj na tak način ponarejeni imperiji ohranjajo svoje množice. Strah, laskanje, obrekovanje, aluzija, ali pa čustveno izsiljevanje. Ni čudno, da Jezus ni dobro deloval v religijoznem svetu svojega časa. Mi se lahko naučimo od Njega in sodimo po rodovitnosti in ne po govoricah z neznanimi nameni, kjer stvari temeljijo na neranljivosti, proračunu in zaščitenim egoizmom. No, pa saj sedaj razumeš. :)